Odpravnina in izredna odpoved s strani delavca gresta pravzaprav z roko v roki. Delavcu namreč odpravnina pripada le ve primeru, ko delavec poda izredno odpoved, razlogi za to odpoved pa se nahajajo na strani delodajalca. Napačno je torej prepričanje, da odpravnina ob izredni odpovedi delavcu pripada vedno – tudi, kadar bi pogodbo odpovedal delodajalec. V primeru odpovedi s strani delodajalca odpravnina zaposlenemu pripada le v dveh primerih: v primeru redne odpovedi zaradi poslovnega razloga ter v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti.

Odpravnina in izredna odpoved s strani delavca

Tudi, ko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove delavec, velja, da delovno razmerje preneha takoj. Delavec se lahko tako prijavi na Zavod za zaposlovanje in prejme denarno nadomestilo, ki ga bomo opisali spodaj.

V 111. členu ZDR-1 najdemo naštete razloge, zaradi katerih delavec lahko poda izredno odpoved . Odpravnina in izredna odpoved – torej odpravnina, ki mu ob tem pripada, se izračuna na podlagi povprečne mesečne plače preteklih treh mesecev. V večini gre pri razlogih, ki jih ZDR-1 našteva kot upravičene, za primere, ko delodajalec krši delavčeve pravice. Delavec pa v tem primeru ni upravičen samo do odpravnine. Izredna odpoved je lahko tudi podlaga za izplačilo odškodnine delavcu, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Odpravnina in izredna odpoved

Odpravnina in izredna odpoved – kako delavec poda vlogo za izplačilo

Najprej mora delavec pisno obvestiti delodajalca o kršitvah in zahtevati njihovo odpravo. Poleg tega je nujno, da delavec o kršitvah pisno obvestiti še Inšpektorat RS za delo. Če delodajalec v roku 3 delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne odpravi nepravilnosti, lahko delavec v roku 30. dni poda izredno odpoved.

Nadomestilo plače za brezposelnost v odpovednem roku

Kot smo omenili že zgoraj, delavcu odpravnina pripada tudi, kadar gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če gre za odpoved iz poslovnih razlogov ali za redno odpoved iz razloga nesposobnosti. Delavec ima v času odpovednega roka, v kolikor je pogodbo odpovedal delodajalec, pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve. S tem pa delavcu pripada tudi pravica do nadomestila plače v odpovednem roku v trajanju najmanj dve uri na teden. Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v višini 70 odstotkov osnove.

Odpoved iz poslovnih razlogov

Kje najdemo datum izplačila denarnega nadomestila za brezposelnost?

Ko delavec ostane brez zaposlitve se lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev prijavi tudi za denarno nadomestilo za brezposelne. Gre za denarni prejemek, ki ga brezposelni prejema na mesečni ravni, namen dohodka pa je olajšati življenje v času iskanja druge zaposlitve. Datum izplačila denarnega nadomestila za brezposelnost lahko najdemo na spletni strani odvetniške pisarne.

Nadomestilo plače za brezposelnost