Kategorija: Odvetniške storitve Page 1 of 2

Odpravnina izredna odpoved

Odpravnina in izredna odpoved ter nadomestilo plače za brezposelnost

Odpravnina in izredna odpoved s strani delavca gresta pravzaprav z roko v roki. Delavcu namreč odpravnina pripada le ve primeru, ko delavec poda izredno odpoved, razlogi za to odpoved pa se nahajajo na strani delodajalca. Napačno je torej prepričanje, da odpravnina ob izredni odpovedi delavcu pripada vedno – tudi, kadar bi pogodbo odpovedal delodajalec. V primeru odpovedi s strani delodajalca odpravnina zaposlenemu pripada le v dveh primerih: v primeru redne odpovedi zaradi poslovnega razloga ter v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti.

Odpravnina in izredna odpoved s strani delavca

Tudi, ko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove delavec, velja, da delovno razmerje preneha takoj. Delavec se lahko tako prijavi na Zavod za zaposlovanje in prejme denarno nadomestilo, ki ga bomo opisali spodaj.

V 111. členu ZDR-1 najdemo naštete razloge, zaradi katerih delavec lahko poda izredno odpoved . Odpravnina in izredna odpoved – torej odpravnina, ki mu ob tem pripada, se izračuna na podlagi povprečne mesečne plače preteklih treh mesecev. V večini gre pri razlogih, ki jih ZDR-1 našteva kot upravičene, za primere, ko delodajalec krši delavčeve pravice. Delavec pa v tem primeru ni upravičen samo do odpravnine. Izredna odpoved je lahko tudi podlaga za izplačilo odškodnine delavcu, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Odpravnina in izredna odpoved

Odpravnina in izredna odpoved – kako delavec poda vlogo za izplačilo

Najprej mora delavec pisno obvestiti delodajalca o kršitvah in zahtevati njihovo odpravo. Poleg tega je nujno, da delavec o kršitvah pisno obvestiti še Inšpektorat RS za delo. Če delodajalec v roku 3 delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne odpravi nepravilnosti, lahko delavec v roku 30. dni poda izredno odpoved.

Nadomestilo plače za brezposelnost v odpovednem roku

Kot smo omenili že zgoraj, delavcu odpravnina pripada tudi, kadar gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če gre za odpoved iz poslovnih razlogov ali za redno odpoved iz razloga nesposobnosti. Delavec ima v času odpovednega roka, v kolikor je pogodbo odpovedal delodajalec, pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve. S tem pa delavcu pripada tudi pravica do nadomestila plače v odpovednem roku v trajanju najmanj dve uri na teden. Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v višini 70 odstotkov osnove.

Odpoved iz poslovnih razlogov

Kje najdemo datum izplačila denarnega nadomestila za brezposelnost?

Ko delavec ostane brez zaposlitve se lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev prijavi tudi za denarno nadomestilo za brezposelne. Gre za denarni prejemek, ki ga brezposelni prejema na mesečni ravni, namen dohodka pa je olajšati življenje v času iskanja druge zaposlitve. Datum izplačila denarnega nadomestila za brezposelnost lahko najdemo na spletni strani odvetniške pisarne.

Nadomestilo plače za brezposelnost

izračun odpravnine za nedoločen čas

Izračun odpravnine za nedoločen čas za delavca po pogodbi

Izračun odpravnine za nedoločen čas je relativno pogosto vprašanje, ki se zastavlja tako delavcem kot tudi delodajalcem, ko pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.  Odpravnina delavca je plačilo, ki delavcu pomaga pri premostitvi obdobja, ki traja med prenehanjem ene zaposlitve in pričetkom druge.

Podlago za izplačilo odpravnine po pogodbi za nedoločen čas najdemo v Zakonu o delavnih razmerjih (ZDR-1), kjer je odpravnina določena ob redni odpovedi pogodbe s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali zaradi razloga nesposobnosti.

Ob tem je delavec do odpravnine upravičen tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Poleg tega pa delavcu odpravnina pripada tudi ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca zaradi razlogov naštetih v 111. členu ZDR-1.

Izračun odpravnine za nedoločen čas

 

Odpravnina za nedoločen čas – osnovna pravila, ki jih moramo poznati za izračun

Da bo izračun odpravnine za nedoločen čas nekoliko enostavnejši, moramo poznati nekaj osnovnih pravil, ki jih je pri izračunu odpravnine delavca seveda potrebno upoštevati. Pri štetju let zaposlitve delavca pri delodajalcu štejemo polna leta zaposlitve. Kljub vsemu pa moramo računati tudi s tem, da se v račun prav tako vštevajo leta zaposlitve pri pravnih prednikih delodajalca.

Odpravnina delavca

Odpravnina delavca – kaj predstavlja osnovo za izračun pri pogodbi za nedoločen čas?

Pri izračunu odpravnine za nedoločen čas moramo poznati tudi osnovo za njen izračun. Kot osnovo razumemo povprečno mesečno bruto plačo, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Lahko pa se zgodi tudi, da delavec v zadnjih treh mesecih ni prejemal plače. V tem primeru osnovo za izračun odpravnine delavca predstavlja povprečna mesečna bruto plača, ki bi jo prejel delavec, če bi v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo delal.

Odpravnina pogodba za nedoločen čas

Odpravnina pogodba za nedoločen čas

V primeru, ko pride do odpovedi pogodbe delavca zaradi poslovnih razlogov ali zaradi razloga nesposobnosti, pa tudi zaradi izredne odpovedi s strani delavca, odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, odpovedi zaradi potrjene prisilne poravnave, stečaja, postopka prisilne likvidacije ali drugih načinov prenehanja delodajalca, moramo ob izračunu odpravnine za nedoločen čas upoštevati, da pripada delavcu odpravnina v višini vsaj:

  • 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 1 leto, pa vse do 10 let,
  • 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 10 let, pa vse do 20 let,
  • 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 20 let.

Izračun odpravnine za nedoločen čas

e-izvršba

E-izvršba: hitreje do izterjave in poplačila dolgov

E-izvršba je sodoben digitaliziran postopek izterjave dolgov, ki je hiter in bolj enostaven od utečenega in zamudnega procesa v uradnih institucijah, saj odpade vrsta administrativnih postopkov. Pri njem državljan, ki je upnik, na portalu e-sodstva izpolni ustrezne uradne obrazce, s katerimi poda sodišču predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, prek katere želi po sodni poti izterjati od dolžnika dolg ali druge obveznosti. E-izvršba je inovativna aplikacija, ki uporabnikom prinaša številne prednosti in koristi.

Strokovni nasvet in pomoč sta pri pravnih zadevah vedno dobrodošla in nujna, posebej pri tako delikatnih zapletih, kot so dolžniško-upniška razmerja. Pri Converti nudimo strankam učinkovito pravno podporo ter pomoč in že deset let s strokovnim znanjem uspešno vodimo postopke izvršb.

e-izvršba

V okviru digitalne preobrazbe je mogoče vložiti e-izvršbo na podlagi verodostojne listine

V času globalne digitalizacije družbe, gospodarstva in vseh dejavnikov sodobnega poslovanja si ne gre več zamišljati delovanja katerekoli institucije brez koraka v to smer. Digitalna preobrazba je naš dolgoročni cilj in Slovenija je sprejela strategijo digitalne preobrazbe države do leta 2030, pri tem pa se je priključila vsesplošnemu prizadevanju za digitalizacijo v celotni Evropi. Ta prinaša ljudem opolnomočenje in blaginjo ter zagotavlja razvoj in napredek na vseh področjih. Gospodarstvo postaja z digitalnimi tehnologijami učinkovitejše in naprednejše, veliki koraki se s tem delajo tudi na področju družbenega razvoja.

V ta namen imamo ministrstvo za digitalizacijo, ki prebivalce na različne načine spodbuja k pridobivanju digitalnih veščin, saj te postajajo nujne za delovanje v družbi in poslovnem svetu. Digitalizacija namreč posega v vse pore življenja, ne le v poslovni svet, ampak tudi v šolstvo, zdravstvo, sodstvo in drugam, in seveda se tudi vse več uradnih postopkov, namenjenih državljanom, v javni upravi digitalizira. Tako sodstvo na svojem spletnem portalu omogoča vložitev izvršbe na podlagi verodostojne listine in s tem mogoče zdaj na inovativen način izterjavo dolga po sodni poti vložiti prek spleta.

E-izvršba: postopek ni zapleten

Da zmore vsak državljan z digitalnim potrdilom vložiti e-izvršbo, postopek ne sme biti nepregleden, zapleten in zamuden. Za izpolnitev obrazca je zahtevanih sedem korakov, ki jim je treba natančno slediti in vam jih bomo tukaj pobližje predstavili.

Najprej vstopite na spletni portal e-sodstvo in na tem portalu poiščite alinejo »Prijavi se kot registriran uporabnik« ter kliknite nanjo. Najverjetneje še niste prijavljeni v ta sistem, zato se morate registrirati, kar storite tako, da kliknete na vrstico »Prijavi se kot registriran uporabnik«, nato pa na vrstico »Nov uporabnik«. V teh prvih treh korakih se prijavite v sistem, nato pa lahko začnete izbirati želene vsebine.

Kliknite na vrstico Izberi e-opravila kot registriran uporabnik, in ko se vam stran odpre in ponudi različne izbire, kliknete na eIzvršba. V nadaljevanju se vam na zaslonu pokažejo predlogi in kliknete na tistega s številko 011 – Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V zadnjem, sedmem koraku se vam odpre obrazec za vložitev tega predloga. V vsako vrstico natančno vnesite zahtevane podatke o izvršilnem naslovu, dolžniku itd.. Po izpolnitvi tega obrazca morate še plačati sodno takso v roku osmih dni in s tem je uradno podan predlog za e-izvršbo, postopek pa z vaše strani zaključen. Če je izterjava dolga uspešna, dobite sodno takso povrnjeno.

izvršba na podlagi verodostojne listine

Kaj vse spada pod verodostojne listine

Predlog za izterjavo dolga po sodni poti, ki se odda prek portala e-sodstvo, mora temeljiti na verodostojnih listinah. Katere so te listine, povsem jasno določa 23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju. Med te listine se prištevajo: fakture – to so računi in obračuni obresti, menice (vrednostni papirji) in čeki, javne listine, izpisek iz poslovnih knjig, ki ga je overila odgovorna oseba, listine, ki imajo na podlagi posebnih predpisov naravo javne listine, po zakonu overjene zasebne listine in pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja, če gre v postopku za izterjavo plače ali povračila za malico ali prevoz.

Vložitev e-izvršbe na podlagi verodostojne listine ima za vse uporabnike številne prednosti

Inovativna digitalna pot za izterjavo dolgov po sodni poti je veliko hitrejša in enostavnejša od izpeljave tega procesa z obiskovanjem uradov in pooblaščenih oseb, upnik pa tako pride hitreje do poplačila. Zahtevan obrazec lahko izpolnite povsem samostojno, prihranite čas za čakanje v vrstah pred okenci. In ne nazadnje je tak postopek tudi čustveno veliko manj zahteven, saj gre pri izterjavi dolgov za stresno in neprijetno zadevo. Pri digitalni obliki vložitve zahtevka vam ni treba nikomur ničesar razlagati, vse je opravljeno diskretno in hitro, podatki pa so zaščiteni.

Poleg tega je tak način veliko preglednejši, saj imajo uporabniki prek spletnega portala vpogled v potek izvršilnega postopka, ne nazadnje pa so s tem tudi razbremenjena sodišča. Ker gre pri izterjavi dolgov za zelo občutljivo pravno zadevo, je za učinkovito izpeljavo procesa zelo koristno pridobiti še dodatne nasvete, ki vam jih podamo z vso strokovnostjo in prijaznostjo ter vam zagotovimo uspešno izterjavo vseh dolgov.

izvršba postopek

nadomestilo za brezposelne

Kaj je nadomestilo za brezposelne in kako nanj vpliva odpravnina?

Nadomestilo za brezposelne je eden izmed socialnih transferjev za primer izgube plače oziroma dohodka iz samozaposlitve. Glede na to, bi lahko predpostavili, da je do nadomestila za brezposelne upravičen vsakdo, ki ostane brez dela. Vendar to ne drži. Za pridobitev denarnega nadomestila za brezposelnost mora posameznik izpolnjevati zakonsko določene pogoje. Med te pogoje štejemo zlasti dejstvo, da je bil posameznik pred izgubo dela določeno obdobje zavarovan, poleg tega pa ne sme postati brezposeln po lastni krivdi ali volji.

Podlago za to, komu nadomestilo za brezposelne pripada, najdemo v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), ki določa, kdaj posamezniku pripada nadomestilo za brezposelne, v kakšnem znesku in koliko časa se nadomestilo posamezniku izplačuje.

Odpravnina nadomestilo za brezposelnost

Nadomestilo za brezposelne

Do denarnega nadomestila za brezposelnost je posameznik upravičen:

  • če je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za brezposelnost najmanj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih;
  • če je mlajši od 30 let in pred nastankom brezposelnosti zavarovan najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih;
  • če so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti (izjema so osebe, ki so bile v zavarovanje vključene na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo pa prispevkov ni plačal);
  • če je bil brezposeln in mu delovno razmerje ni prenehalo po njegovi krivdi ali volji ter izpolnjuje druge, z zakonom določene pogoje ter se prijavi pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.

Odpravnina in nadomestilo za brezposelnost

Odpravnina in nadomestilo za brezposelnost gresta pogosto z roko v roki

Poleg denarnega nadomestila za brezposelnost pa je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi skoraj vedno govora tudi o odpravnini. Tudi do odpravnine ni upravičen vsakdo, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi. Odpravnina se izplačuje v primeru, ko je delodajalec delavcu redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti.

Denarno nadomestilo za brezposelnost

Odpravnina nadomestilo za brezposelnost – kako se izračuna denarno nadomestilo za brezposelnost?

Odpravnina in nadomestilo za brezposelnost gresta velikokrat z roko v roki, saj ob nekaterih izpolnjenih pogojih delavcu pripadata oba prejemka skupaj. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi odpravnina in nadomestilo za brezposelnost delavcu omogočita minimalno socialno varnost oz. predstavljata dohodek, ki v določeni meri nadomešča plačo in delavcu omogoča enostavnejši prehod iz ene zaposlitve v drugo.

Tako višina odpravnine kot tudi višina nadomestila za brezposelne se izračunata na osnovi mesečne plače. Pri izračunu odpravnine se upoštevajo zadnji trije meseci, pri izračunu nadomestila za brezposelnost pa se upošteva obdobje osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.

Nadomestilo za brezposelne

Odpoved iz krivdnih razlogov

Odpoved iz krivdnih razlogov – kaj pravi zakon o delovnih razmerjih

Odpoved iz krivdnih razlogov oz. bolj pravilno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je ena izmed oblik redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

Zakon o delovnih razmerjih v 89. členu poleg odpovedi iz krivdnih razlogov določa še ostale odpovedne razloge za redno odpoved, ki so: poslovni razlog, razlog nesposobnosti, nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in neuspešno opravljeno poskusno delo.

Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog izmed zg. naštetih, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved mora delodajalec podati v pisni obliki in obrazložiti dejanski razlog za odpoved. Pri odpovedi iz krivdnih razlogov gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero je značilno prenehanje delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, ker pa gre za krivdno odpoved, delavec do odpravnine iz krivdnih razlogov ni upravičen.

Odpoved iz krivdnih razlogov

Odpoved iz krivdnih razlogov – rok za podajo

Zakon o delovnih razmerjih v šestem odstavku 89. člena določa tudi rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved iz krivdnih razlogov. Delodajalec mora podati odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega – krivdnega razloga.

V primeru, da bi imel krivdni razlog znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved, in za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon.

Za odpoved iz krivdnih razlogov sta tako predpisana subjektivni in objektivni rok. Če delodajalec odpovedi ne poda pravočasno, izgubi pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga, za katerega je pretekel z zakonom določen rok.

Odpravnina v primeru iz krivdnih razlogov

Kaj pomeni odpoved iz krivdnih razlogov?

Krivdni razlog je eden izmed odpovednih razlogov za redno odpoved, ki jih Zakon o delovnih razmerjih določa v 89. členu. V tretji alineji prvega odstavka tega člena je določeno, da gre za krivdni razlog tedaj, ko je prišlo do kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V primeru posebej hudih kršitev pa bi delavec lahko prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Zakon sicer ne določa, kakšna krivda delavca mora biti podana za odpoved iz krivdnih razlogov in je zato treba izhajati iz pogodbene narave delovnega razmerja, zaradi česar pride v poštev tudi smiselna uporaba splošnih pravil civilnega prava iz Obligacijskega zakonika v delu, ki ureja kršitev pogodb. Za razliko od redne odpovedi iz krivdnega razloga je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v 110. členu določeno, da je poleg hude kršitve obveznosti pomembno to, da je delavec huje kršil obveznosti naklepoma ali iz hude malomarnosti.

Odpravnina iz krivdnih razlogov

Obveznost delodajalca pred odpovedjo

Zakon o delovnih razmerjih v 85. členu določa obveznosti, ki jih ima delodajalec preden poda odpoved delavcu. Pred redno odpovedjo iz krivdnih razlogov mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih.

Že iz tega izhaja, da redna odpoved ni mogoča za prvo delavčevo kršitev, temveč le, če je bil delavec za neko kršitev že pisno opozorjen, nato pa je spet kršil svoje obveznosti. Delodajalec lahko pisno opozorilo pošlje tudi po elektronski pošti na naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Poleg tega mora pred odpovedjo delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči (slednje se v sodni praksi razlaga zelo restriktivno).

Zakon o delovnih razmerjih

Odpravnina pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Odpravnina je v Zakonu o delovnih razmerjih natančneje urejena v 108. členu. Ta določa, da je delavec, ki prejme odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, upravičen do odpravnine. Osnovo za izračun predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Odpravnino mora delodajalec, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, izplačati delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved iz krivdnih razlogov

Ali je delavec pri odpovedi iz krivdnih razlogov upravičen do odpravnine?

Navedeni 108. člen Zakona o delovnih razmerjih ne ureja odpravnine iz krivdnih razlogov (pravilneje odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov), saj veljavna zakonodaja omogoča izplačilo odpravnine delavcu, ki mu je bila podana redna odpoved, ki ni bila iz krivdnega razloga.

Delavec torej odpravnine v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov ne bo deležen. Tudi v primeru, ko delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delavec ne bo upravičen do odpravnine. Iz krivdnih razlogov prejeta redna odpoved ima tudi najkrajši odpovedni rok, saj je do odpovedi prišlo zaradi delavčevih kršitev delovnih obveznosti.

V primeru odpovedi iz krivdnih razlogov odpovedni rok ni odvisen od delavčeve dobe zaposlitve pri delodajalcu.

dedovanje avtomobila

Dedovanje nepremičnine, zaščitene kmetije in avtomobila

Dedovanje nepremičnine ni nič drugačno kot dedovanje avtomobila ali drugih premičnin. Tako pri dedovanju nepremičnine kot tudi pri dedovanju avtomobila se upošteva volja zapustnika, če pa te ni, bomo upoštevali zakonsko določene dedne rede. Kljub vsemu pa na nekaj posebnosti naletimo pri dedovanju kmetij – predvsem zaščitenih.

Kaj so dedni redi in zakaj so za dedovanje nepremičnine tako zelo pomembni? Kaj pa dedovanje avtomobila?

Pri dedovanju nepremičnine, pa tudi pri dedovanju avtomobila, drugih premičnin in celo pravic, gre za postopek, v katerem zapuščina iz umrlega preide na njegove potomce. Lastnina z zapustnika na njegove potomce lahko preide na podlagi oporoke, ki jo je zapustnik zapisal, če pa te ni, je neveljavna ali morda uničena, pa zapuščina preide na podlagi zakona, ki zapustnike deli v tri dedne rede.

V prvem dednem redu pokojnikovo zapuščino dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec, ki dedujejo po enakih delih. Če pokojnik ni imel potomcev, se dedovanje prestavi v drugi dedni red, kjer zapuščino dedujejo njegovi starši in njegov zakonec. Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec oz. zunajzakonski partner pa deduje drugo polovico zapuščine.

Če pokojnik ni imel zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, bodo celotno zapuščino podedovali starši, ki si jo razdelijo po enakih delih. Če pokojnik tudi staršev nima več, se deduje po tretjem dednem redu, kjer dedujejo dedi in babice pokojnika.  V tem primeru eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih.

Kaj lahko naredi posameznik pri dedovanju nepremičnine, če ga zapustnik v oporoki ni omenil

Tudi pri dedovanju nepremičnine ne moremo mimo nujnega deleža. Nujni delež je institut dednega prava, ki ščiti najožje zapustnikove potomce pred prezrtjem. Če je zapustnik katerega izmed dedičev v oporoki spregledal, lahko le-ta uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža, ki tudi pri dedovanju nepremičnine znaša:

  • 1/2 zakonskega deleža za otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja ter
  • 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice, brate in sestre.

Pri dedovanju kmetije pa se lahko nekoliko zaplete

Nekoliko zahtevnejše kot je področje dedovanja nepremičnine, pa je področje dedovanja kmetij v Sloveniji – predvsem zaščitenih. Dedovanje kmetij je urejeno v posebnem zakonu, ki omejuje prosto razpolaganje z nepremičninami. Razlog, zakaj je dedovanje kmetij urejeno posebej, je, da želi država preprečiti drobljenje kmetij in si prizadeva za krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.

Kaj zaščitena kmetija sploh je in kaj še lahko obsega?

Da bi do dobra spoznali postopek dedovanje zaščitene kmetije (in s tem tudi dedovanja nepremičnine, ki kmetiji pripada), moramo najprej vedeti, kaj zaščitena kmetija sploh je. Zaščitena kmetija je opredeljena kot kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe oz. solasti ali skupni lasti zakonskega para ali enega od staršev in otroka ali posvojenca oz. njegovega potomca. Zaščitena kmetija mora obsegati najmanj pet hektarjev (ha), hkrati pa ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.

Pod zaščiteno kmetijo v bistvu sodijo (kot že samo ime pove) kmetijska zemljišča, poleg njih pa tudi gozdna zemljišča, stanovanjska in gospodarska poslopja kmetije, vsi stroji in živali na kmetiji ter vse pravice.

Dedovanje kmetije dedovanje zaščitene kmetije, se nekoliko razlikuje glede na situacijo

dedovanje nepremičnine

Dedovanje kmetije se razlikuje glede na to ali je dedič podedovano podedoval na podlagi oporoke ali na podlagi zakona.

Dedovanje nepremičnine – dedovanje na podlagi zakona

Če pokojnik ni zapustil oporoke in z naslova zakona izhaja, da je potencialnih dedičev, ki bi kmetijo lahko podedovali, več, deduje tisti, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. Seveda se lahko zgodi tudi, da do sporazuma ne pride. V tem primeru imajo pri dedovanju prednost zakonec pokojnika in njegovi potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske dejavnosti. Če je kmetija že v lasti oz. solasti zakonskega para, kmetijo deduje preživeli zakonec. Zgodi se lahko tudi, da je kmetija v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca. V tem primeru je dedič preživeli solastnik.

Seveda pa lahko v praksi naletimo tudi na primer, ko ni dediča, ki bi izpolnjeval po zakonu določene pogoje. V takšnem primeru se zaščitena kmetija lahko razdeli, kot če ne bi bila zaščitena, s tem pa je nekoliko enostavneje tudi dedovanje nepremičnine, ki kmetiji pripada.

Dediči, ki zaščitene kmetije ne podedujejo, dedujejo denarno vrednost deleža, ki bi jim sicer pripadal. To v praksi pomeni, da so ti dediči upravičeni do izplačila. Izplačati jim ga mora dedič, ki je podedoval kmetijo v določenem roku. Praviloma ta rok znaša pet let, izjemoma pa je lahko tudi daljši.

Dedovanje v primeru oporoke

Tudi če zapustnik zapiše oporoko, lahko kmetijo načeloma zapusti le enemu dediču, zato se v primeru zaščitene kmetije dedovanje nepremičnine ne spremeni zelo, če celotno situacijo primerjamo z dedovanjem zaščitene kmetije po zakonu. Izjemoma lahko zapustnik zaščiteno kmetijo sicer zapusti več dedičem: zakoncema ali enemu staršu in otroku s tem, da se kmetija ob tem ne sme deliti po fizičnih delih. V primeru, ko oporočitelj razpolaga z oporoko v nasprotju z zakonom, pride do dedovanja na podlagi zakona.

 

dedovanje kmetije

Dedovanje nepremičnine

Dedovanje nepremičnine | Nujni delež dedovanja

Dedovanje v Republiki Sloveniji je urejeno z Zakonom o dedovanju (ZD), kolikor drug, specialnejši zakon česa ne ureja drugače, kot je to npr. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki natančneje ureja dedovanje zaščitenih kmetij. Zakon o dedovanju določa, da se lahko deduje stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom.

Državljani RS so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju, prav tako določa tudi, da imajo tuji državljani v RS enake dedne pravice kot državljani RS s pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti. Zakon o dedovanju v 9. členu določa, da zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, razen če se takšna zapuščina prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev.

Zakonito dedovanje

Dedovanje nepremičnine

Do dedovanja nepremičnine lahko pride na podlagi zakonitega dedovanja ali dedovanja na podlagi oporoke. Pri dedovanju nepremičnine gre za prehod lastninske pravice na nepremičnini z zapustnika na dediča na podlagi dedovanja. Če zapustnik ni napravil oporoke, se deduje nepremičnine na podlagi zakonitega dedovanja, ki se izvede tako, da v prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi potomci in zapustnikov zakonec po enakih delih.

V primeru, da ima zapustnik 3 potomce, deduje nepremičnine vsak potomec z deležem do 1/3. Zapustnik pa bi se lahko za časa življenja odločil napraviti oporoko, s katero bi lahko nepremičnine v celoti zapustil le enemu izmed potomcev. V takem primeru bi imela ostala dva otroka pravico uveljavljati nujni delež.

Dedovanje na podlagi zakona poteka po dednih redih, pri čemer dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Če se po zapustniku, ki je državljan RS, deduje nepremičnine, je glede nepremičnega premoženja, ki ga je imel v Sloveniji, izključno pristojno slovensko sodišče.

Dedovanje

Zakonito dedovanje

Če zapustnik za časa svojega življenja ni napravil oporoke, se bo izvedlo zakonito dedovanje. Zakon določa, da osebe dedujejo po dednih redih in sicer se zakonito dedovanje prične s prvim dednim redom, na podlagi katerega najprej dedujejo zapustnikovi potomci in zapustnikov zakonec po enakih delih. V kolikor zapustnik nima potomcev, se izvede dedovanje v drugem dednem redu in sicer zapustnikova starša dedujeta polovico zapuščine po enakih delih, zapustnikov zakonec pa drugo polovico.

Če zapustnik ni imel več zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih. Zakonito dedovanje se konča s tretjim dednim redom, po katerem lahko dedujejo zapustnikovi stari starši (dedi in babice) in njihovi potomci.

Nujni delež in dedovanje

Nujni dediči so dediči, ki imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Ta del zapuščine se imenuje nujni delež. Dedovanje na podlagi nujnega deleža lahko zahtevajo pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. 25. člen ZD določa, da so dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Če je prikrajšan nujni delež zaradi dedovanja po oporoki, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Dedovanje na podlagi oporoke lahko torej spremeni vrstni red dedičev, ki bi drugače dedovali na podlagi zakonitega dedovanja. S preostalim delom zapuščine (izvzeti nujni delež) lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji, zato se ta del zapuščine imenuje razpoložljivi del.

Nujni delež dedovanje

Določanje nujnega deleža

Nujni delež se za vsakega nujnega dediča določa posebej. Del zapuščine, ki ga deduje katerikoli nujni dedič, je manjši kot pri zakonitemu dedovanju. Zakon o dedovanju v 26. členu določa, da znaša nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posamezniku po zakonitem dednem redu.

Oporočno dedovanje

Oporoka je tako kot zakon dedni naslov, na podlagi katerega se lahko izvede dedovanje. Posameznik, ki se je odločil za oporočno dedovanje, mora z oporoko razpolagati s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Oporočitelj je lahko vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti. Če posameznik izgubi sposobnost za razsojanje potem, ko je že napravljena oporoka, to ne vpliva na njeno veljavnost.

Dedovanje nujni delež

 

Zakon o delovnih razmerjih

Zakon o delovnih razmerjih – odpoved delovnega razmerja

Zakon o delovnih razmerjih, skladno z evropskimi direktivami, ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Če poseben zakon ne določa drugače, Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo. Gre za temeljni zakon s področja delovnega prava, ki ureja individualna delovna razmerja.

Zakon o delovnih razmerjih

Inšpekcijsko nadzorstvo po Zakonu o delovnih razmerjih

Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb zakona, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja.

V 215. členu je določeno, da lahko inšpektor za delo, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda, zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za mediacijo ali arbitražo oziroma sodno varstvo oziroma do izvršljive arbitražne odločitve, oziroma če delavec v sodnem postopku najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe, do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Naslednji člen Zakona o delovnih razmerjih inšpektorju omogoča tudi posredovanje v sporu med pogodbenima strankama.

Odpoved delovnega razmerja s strani delavca

Odpoved delovnega razmerja (bolj pravilno je pisati o odpovedi pogodbe o zaposlitvi) lahko podata obe pogodbeni stranki. Zakon o delovnih razmerjih v 82. členu določa, da lahko tako delavec kot delodajalec odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom – redna odpoved, v določenih primerih pa lahko podata izredno odpoved delovnega razmerja. Obe stranki pa lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi podata le v celoti.

Za varstvo delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju Zakon o delovnih razmerjih vsebuje več določb, ki ščitijo delavca pred in v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja, ki ga poda delodajalec. Delavcu za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni treba podajati obrazložitve za tako odločitev. Za izredno odpoved delovnega razmerja s strani delavca pa zakon, tako kot za delodajalca določa, v katerih primerih oziroma iz katerih razlogov lahko poda tako vrsto odpovedi.

Če bi se zgodilo, da bi delavec podal redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali da bi jo podal v zmoti, bi bila ta odpoved neveljavna. Delavec mora svojo odpoved delodajalcu podati v pisni obliki in mu jo tudi vročiti.

Odpoved delovnega razmerja

Utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih v 89. členu našteva razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo delodajalec poda delavcu. Ti razlogi so:

  • prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (ali poslovni razlog);
  • nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: razlog nesposobnosti),
  • kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: krivdni razlog),
  • nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in
  • neuspešno opravljeno poskusno delo.

Delodajalec lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi le iz zgoraj navedenih utemeljenih razlogov, ki onemogočajo nadaljevanje dela delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Odpovedni rok

Odpovedni roki

Odpovedni rok je značilen za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj prenehanje pogodbe nastopi šele po izteku odpovednega roka. Namen tega je, da se varuje pogodbeno stranko, ki ji je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se ji bo spremenil položaj zaradi prenehanja delovnega razmerja po volji druge pogodbene stranke. Delavec bo po izteku odpovednega roka ostal brez zaposlitve in rednega prihodka, medtem, ko bo delodajalcu praviloma en delavec manjkal in bi bil lahko s tem moten delovni proces.

Zakon o delovnih razmerjih vsebuje določbe o minimalnih odpovednih rokih, ki jih morata pogodbeni stranki pri redni odpovedi delovnega razmerja spoštovati. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi pogodbeni stranki ali kasneje z dnem, ki ga skladno s programom razreševanja presežnih delavcev v odpovedi določi delodajalec.

Izguba službe

Izguba službe – odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Izguba službe lahko za nekatere posameznike predstavlja zelo stresno spremembo v življenju. Izguba službe ne pomeni le izgubo rednega mesečnega prihodka, temveč tudi spremembo v urniku vsakdanjika, izgubo sodelavcev, ipd. Denarno nadomestilo med brezposelnostjo lahko pridobi oseba, pri kateri do izgube službe ni prišlo po lastni krivdi ali volji.

Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti predstavlja nadomestilo plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti. To pravico natančneje ureja Zakon o urejanju trga dela.

Izguba službe

Izguba službe zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Do izgube službe pogosto pride iz razloga, ker delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zakon o delovnih razmerjih določa, da gre za poslovni razlog takrat, ko preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga gre za odpovedni razlog, ki je na strani delodajalca. Okoliščine, ki so povzročile, da je delavec izgubil službo, izvirajo iz sfere delodajalca in ne smejo biti povezane z ravnanjem ali sposobnostmi delavca. Pomembno je poudariti, da ni nujno, da pri delodajalcu ni več potrebe po opravljanju dela delavca, temveč, da je prenehala potreba po delu pod pogoji, ki so bili vsebovani v pogodbi o zaposlitvi s tem delavcem.

Možno je, da delodajalec še potrebuje delavca za opravljanje nekega dela, vendar pod drugačnimi pogoji od tistih, ki so bili vsebovani v veljavni pogodbi. Poslovni razlog mora delodajalec pisno utemeljiti, pri tem pa poslovni razlog ne sme prikrivati kakšnega drugega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpravnina iz poslovnih razlogov

Odpravnina iz poslovnih razlogov je namenjena delavcu za zagotavljanje dohodkovne varnosti, ko je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Zakon o delovnih razmerjih v 108. členu določa, da je delodajalec dolžan izplačati odpravnino delavcu, kadar mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti.

Odpravnina ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas je urejena v 79. členu ZDR-1. Osnova za izračun odpravnine (iz poslovnih razlogov) je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Zakon določa višino odpravnine, vendar je to minimalni standard, ki pa se lahko s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi uredi za delavca ugodneje.

Odpravnina iz poslovnih razlogov

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora biti sklenjena v pisni obliki. V primeru, da ni, se domneva, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih v 54. členu določa situacije, v katerih se z delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Zakon delodajalcu prepoveduje skleniti eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon.

V 79. členu ZDR-1 je določeno, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Lahko pa preneha že pred potekom časa, če se o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Delodajalec in delavec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi za določen čas še pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Tako kot je pri pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas določeno, da lahko delavec kadarkoli redno odpove pogodbo o zaposlitvi, velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delavec jo lahko redno odpove brez obrazložitve in delodajalcu ni dolžan pojasnjevati svoje odločitve.

Mora pa delavec spoštovati minimalni odpovedni rok. Če delodajalec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas, bo delavcu dolžan izplačati odpravnino. ZDR-1 sicer določa, da delavcu ne pripada pravica do odpravnine v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas in če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca.

Prav tako mu pravica do odpravnine ne pripada v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpoved iz poslovnih razlogov – vse o odpravnini

Odpoved iz poslovnih razlogov je izraz, ki se v praksi pogosto uporablja, čeprav ga kot takega v Zakonu o delovnih razmerjih ne najdemo, saj ta natančneje določa, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Poslovni razlog je eden izmed taksativno naštetih odpovednih razlogov na strani delodajalca.

Pri taki vrsti odpovedi delovnega razmerja mora delodajalec odpovedni razlog pisno utemeljiti, saj se s tem varuje delavca kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju. Na ta način je delavec obveščen o razlogu za odpoved delovnega razmerja, kar mu omogoča učinkovitejše sodno varstvo, če bi ga delavec želel uveljavljati.

Zakon o delovnih razmerjih v 89. členu določa, da gre za odpoved iz poslovnih razlogov takrat, kadar preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

Odpoved iz poslovnih razlogov

Odpoved delovnega razmerja

Odpoved delovnega razmerja je ena izmed možnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Poleg odpovedi Zakon o delovnih razmerjih določa tudi, da lahko pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca, kot fizične osebe, s sporazumom, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1 (to je, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postane pravnomočna in ko tujcu ali osebi brez državljanstva preneha veljati enotno dovoljenje, kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev), in v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Redna ali izredna odpoved delovnega razmerja

Obe pogodbeni stranki lahko odpovesta delovno razmerje (pravilno: pogodbo o zaposlitvi). Lahko jo odpovesta z odpovednim rokom in gre v tem primeru za redno odpoved delovnega razmerja, v primerih, določenih v zakonu, pa lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi tudi brez odpovednega roka – izredna odpoved, kar omogoči takojšnje prenehanje delovnega razmerja.

Bistvena razlika med med redno in izredno odpovedjo delovnega razmerja je prav v odpovednem roku. Ker je odpoved iz poslovnih razlogov redna odpoved, mora delodajalec pri odpovedi upoštevati minimalni odpovedni rok.

Odpravnina iz poslovnih razlogov

Odpravnina – tehnološki višek

Kadar je delavcu izdana odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je postal (laično) tehnološki višek, mu pripada odpravnina. Tehnološki višek je pogovorni izraz, ki se pojavlja v vsakdanjem življenju v primeru, ko je razlog za odpoved delovnega razmerja, poslovne narave. Zakon o delovnih razmerjih v 108. členu določa, da je delodajalec dolžan delavcu izplačati odpravnino v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (laično tudi: odpoved iz poslovnih razlogov) ali iz razloga nesposobnosti.

Z institutom odpravnine se delavcu poskuša nadomestiti škodo, ki mu je nastala zaradi prenehanja delovnega razmerja in mu zagotoviti določeno mero socialne varnosti. Delavcu pripada odpravnina le v primeru, ko je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, za delo pri delodajalcu pa se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Osnova za izračun odpravnine iz poslovnih razlogov je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu skladno z drugim odstavkom 108. člena ZDR-1 pripada odpravnina v višini 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto in do deset let.

Če je zaposlitev pri delodajalcu trajala več kot deset let in do 20 let, delavcu pripada odpravnina v višini 1/4 osnove za vsako leto dela, če pa je pri delodajalcu zaposlen več kot 20 let, znaša delež osnove 1/3 za vsako leto dela. Odpravnina v primeru tehnološkega viška je lahko ugodneje urejena s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo.

Tehnološki višek odpovedni rok

Tehnološki višek in odpovedni rok

Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, vendar morata pri tem upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, kot ga določa ZDR-1. V primeru odpovedi iz poslovnih razlogov (laično tudi: tehnološki višek) je odpovedni rok do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu pa znaša 30 dni.

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

Za dobo zaposlitve pri delodajalcu šteje tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih. Če je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ima delavec v času odpovednega roka pravica do odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj 2 uri na teden, kot to določa 97. člen ZDR-1.

Page 1 of 2

Powered by WordPress & Theme by Anders Norén