Kategorija: Izobraževanje in svetovanje Page 1 of 2

Odpravnina izredna odpoved

Odpravnina in izredna odpoved ter nadomestilo plače za brezposelnost

Odpravnina in izredna odpoved s strani delavca gresta pravzaprav z roko v roki. Delavcu namreč odpravnina pripada le ve primeru, ko delavec poda izredno odpoved, razlogi za to odpoved pa se nahajajo na strani delodajalca. Napačno je torej prepričanje, da odpravnina ob izredni odpovedi delavcu pripada vedno – tudi, kadar bi pogodbo odpovedal delodajalec. V primeru odpovedi s strani delodajalca odpravnina zaposlenemu pripada le v dveh primerih: v primeru redne odpovedi zaradi poslovnega razloga ter v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti.

Odpravnina in izredna odpoved s strani delavca

Tudi, ko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove delavec, velja, da delovno razmerje preneha takoj. Delavec se lahko tako prijavi na Zavod za zaposlovanje in prejme denarno nadomestilo, ki ga bomo opisali spodaj.

V 111. členu ZDR-1 najdemo naštete razloge, zaradi katerih delavec lahko poda izredno odpoved . Odpravnina in izredna odpoved – torej odpravnina, ki mu ob tem pripada, se izračuna na podlagi povprečne mesečne plače preteklih treh mesecev. V večini gre pri razlogih, ki jih ZDR-1 našteva kot upravičene, za primere, ko delodajalec krši delavčeve pravice. Delavec pa v tem primeru ni upravičen samo do odpravnine. Izredna odpoved je lahko tudi podlaga za izplačilo odškodnine delavcu, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Odpravnina in izredna odpoved

Odpravnina in izredna odpoved – kako delavec poda vlogo za izplačilo

Najprej mora delavec pisno obvestiti delodajalca o kršitvah in zahtevati njihovo odpravo. Poleg tega je nujno, da delavec o kršitvah pisno obvestiti še Inšpektorat RS za delo. Če delodajalec v roku 3 delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne odpravi nepravilnosti, lahko delavec v roku 30. dni poda izredno odpoved.

Nadomestilo plače za brezposelnost v odpovednem roku

Kot smo omenili že zgoraj, delavcu odpravnina pripada tudi, kadar gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če gre za odpoved iz poslovnih razlogov ali za redno odpoved iz razloga nesposobnosti. Delavec ima v času odpovednega roka, v kolikor je pogodbo odpovedal delodajalec, pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve. S tem pa delavcu pripada tudi pravica do nadomestila plače v odpovednem roku v trajanju najmanj dve uri na teden. Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v višini 70 odstotkov osnove.

Odpoved iz poslovnih razlogov

Kje najdemo datum izplačila denarnega nadomestila za brezposelnost?

Ko delavec ostane brez zaposlitve se lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev prijavi tudi za denarno nadomestilo za brezposelne. Gre za denarni prejemek, ki ga brezposelni prejema na mesečni ravni, namen dohodka pa je olajšati življenje v času iskanja druge zaposlitve. Datum izplačila denarnega nadomestila za brezposelnost lahko najdemo na spletni strani odvetniške pisarne.

Nadomestilo plače za brezposelnost

zaposlitev-za-polovicni-delovni-cas omogoča večjo organizacijo obveznosti

Zaposlitev za polovični delovni čas vam bo prinesel dodaten zaslužek

Zaposlitev za polovični delovni čas oz. zaposlitev za 4 ure je postala vse bolj privlačna možnost za tiste, ki iščejo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Ta prilagodljiva oblika dela omogoča posameznikom večjo svobodo pri organizaciji svojega časa in vseh obveznosti. Mnogi se odločajo za delo polovičnega delovnega časa zaradi različnih razlogov, kot so skrb za družino, izobraževanje ali želja po več prostega časa.

Agencija za posredovanje delovne sile Dekra Arbeit Group tako skrbi za zagotavljanje najbolj primernega kadra za vaše podjetje. Pri tem poskrbi tudi za urejanje vseh administrativnih, pravnih in računovodskih del. Ponaša se predvsem z veliko bazo kandidatov, s katero lahko zelo hitro odreagirajo na vaše potrebe po delavcih.

zaposlitev-za-polovicni-delovni-cas-dekra

Kakšne so prednosti in slabosti zaposlitve za polovični delovni čas

Za delodajalce ima ta oblika dela svoje prednosti. Z njo lahko privabijo kvalificirane in izkušene posameznike, ki morda ne bi mogli delati polnega delovnega časa zaradi drugih zavez, a kljub temu lahko pomembno prispevajo k podjetju. Poleg tega lahko podjetja s fleksibilnostjo pri zaposlovanju privabijo raznoliko delovno silo, ki bo lahko v podjetje prinesla različne perspektive in ideje.

Zaposlitev za 4 ure na dan je lahko privlačna za starše, ki želijo preživeti več časa z otroki, ali za tiste, ki si želijo več prostega časa za hobije, potovanja ali osebno rast. Hkrati pa omogoča tudi priložnost za vstop na trg dela za tiste, ki morda ne morejo ali nočejo delati polnega delovnega časa. Zaposlitev za 4 ure na dan, čeprav prinaša nekatere prednosti, ima tudi svoje slabosti, ki jih je treba upoštevati. Ena izmed glavnih slabosti je finančna nestabilnost.

Zaradi krajšega delovnega časa zaposleni prejmejo manjši dohodek, kar lahko vpliva na njihovo finančno varnost in sposobnost kritja vseh stroškov. To je še posebej problematično, če delavec živi v okolju z visokimi življenjskimi stroški. Poleg tega je zaposlitev za 4 ure na dan lahko povezana s povečanim pritiskom. Delavci so lahko soočeni z izzivom izpolnjevanja enakih nalog kot pri polnem delovnem času, vendar v bistveno krajšem časovnem okviru. To lahko privede do večjega stresa, izgorelosti in slabšega duševnega počutja.

kadrovska agencija nudi tudi zaposlitev-za-4-ure

Druga slabost je omejen dostop do napredovanja in razvoja kariere. Delavci morda nimajo enakih priložnosti za napredovanje in pridobivanje novih veščin kot tisti, ki delajo polni delovni čas. To lahko vpliva na njihovo dolgoročno karierno rast. Prav tako je lahko komunikacija in sodelovanje z ostalimi sodelavci oteženo. Zaradi krajšega delovnega časa je manj časa za usklajevanje in sodelovanje pri skupnih projektih. To lahko vpliva na učinkovitost ekipe in možnost izmenjave idej.

Kljub izzivom pa je zaposlitev za polovični delovni čas pomembna možnost, ki omogoča boljše usklajevanje med poklicnim in zasebnim življenjem. V današnjem hitrem tempu življenja je pomembno najti načine za ohranjanje ravnotežja in skrb za svoje dobro počutje. Zaposlitev za polovični delovni čas ponuja eno od poti, kako doseči ta cilj, hkrati pa omogoča tudi priložnost za nadaljnji razvoj kariere in osebne rasti.

Posredovanje delovne sile, ki ustreza zahtevam vašega podjetja

Posredovanje delovne sile, znano tudi kot agencija za delo, je proces, pri katerem podjetja najamejo zunanje agencije za iskanje in izbiro ustrezne delovne sile za določena delovna mesta. To je praksa, ki se je razvila kot odziv na spremenljive potrebe trga dela in se je izkazala za koristno tako za podjetja kot za delavce. Še posebej je postopek popularen v primeru zaposlitve za polovični delovni čas.

Eden izmed glavnih razlogov za uporabo omenjene agencije je hitra prilagodljivost. Podjetja se pogosto srečujejo z nihanjem povpraševanja po delovni sili glede na sezonske trende ali občasne projekte. Agencije za delo omogočajo hitro rešitev, saj imajo dostop do baze kandidatov in lahko hitro najdejo ustrezne profile za začasne ali projektne potrebe. Poleg tega prevzamejo tudi administrativne naloge, kot so iskanje kandidatov, izvajanje intervjujev, preverjanje referenc in upravljanje s plačili ter pravicami delavcev. To razbremeni podjetja in jim omogoča, da se bolj osredotočijo na svoje osnovno poslovanje.

kadrovska-agenija-za-zaposlovanje

Vendar pa iskanje delovne sile ni brez izzivov. Eden izmed njih je zagotavljanje kakovostnih kandidatov. Agencije morajo imeti učinkovite postopke za izbor in preverjanje kandidatov, da bi zagotovile, da so izbrane osebe res sposobne izpolniti zahteve delovnega mesta. Podjetje Dekra Arbeit Group se tukaj lahko pohvali s svojo izredno učinkovito ter široko bazo kandidatov in možnostjo nudenja opravljanja psihološke ocene. Podjetja jih največkrat uporabijo prav za iskanje delavcev, ki bi se odločili za zaposlitev za 4 ure, saj vedo kako jamčiti, da bo varnost enaka kot pri stalnem zaposlovanju.

Kljub vsemu pa posredovanje delovne sile ostaja koristen instrument za prilagajanje na dinamične potrebe trga dela. Pravilno upravljanje s to prakso lahko podjetjem omogoči večjo prilagodljivost, hitrejše odzivanje na spremembe in hkrati omogoča delavcem dostop do širokega nabora kariernih priložnosti. Kontaktirajte podjetje še danes in z zagotovostjo boste prejeli kvalitetno in ustrezno delovno silo. Preglejte tudi njihovo dodatno ponudbo, kot je merjenje organizacijske klime in še izboljšajte svoj podjetniški potencial.

posredovanje-delovne-sile-z-pomocjo-agencije-za-zaposlovanje

 

 

 

izračun odpravnine za nedoločen čas

Izračun odpravnine za nedoločen čas za delavca po pogodbi

Izračun odpravnine za nedoločen čas je relativno pogosto vprašanje, ki se zastavlja tako delavcem kot tudi delodajalcem, ko pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.  Odpravnina delavca je plačilo, ki delavcu pomaga pri premostitvi obdobja, ki traja med prenehanjem ene zaposlitve in pričetkom druge.

Podlago za izplačilo odpravnine po pogodbi za nedoločen čas najdemo v Zakonu o delavnih razmerjih (ZDR-1), kjer je odpravnina določena ob redni odpovedi pogodbe s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali zaradi razloga nesposobnosti.

Ob tem je delavec do odpravnine upravičen tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Poleg tega pa delavcu odpravnina pripada tudi ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca zaradi razlogov naštetih v 111. členu ZDR-1.

Izračun odpravnine za nedoločen čas

 

Odpravnina za nedoločen čas – osnovna pravila, ki jih moramo poznati za izračun

Da bo izračun odpravnine za nedoločen čas nekoliko enostavnejši, moramo poznati nekaj osnovnih pravil, ki jih je pri izračunu odpravnine delavca seveda potrebno upoštevati. Pri štetju let zaposlitve delavca pri delodajalcu štejemo polna leta zaposlitve. Kljub vsemu pa moramo računati tudi s tem, da se v račun prav tako vštevajo leta zaposlitve pri pravnih prednikih delodajalca.

Odpravnina delavca

Odpravnina delavca – kaj predstavlja osnovo za izračun pri pogodbi za nedoločen čas?

Pri izračunu odpravnine za nedoločen čas moramo poznati tudi osnovo za njen izračun. Kot osnovo razumemo povprečno mesečno bruto plačo, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Lahko pa se zgodi tudi, da delavec v zadnjih treh mesecih ni prejemal plače. V tem primeru osnovo za izračun odpravnine delavca predstavlja povprečna mesečna bruto plača, ki bi jo prejel delavec, če bi v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo delal.

Odpravnina pogodba za nedoločen čas

Odpravnina pogodba za nedoločen čas

V primeru, ko pride do odpovedi pogodbe delavca zaradi poslovnih razlogov ali zaradi razloga nesposobnosti, pa tudi zaradi izredne odpovedi s strani delavca, odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, odpovedi zaradi potrjene prisilne poravnave, stečaja, postopka prisilne likvidacije ali drugih načinov prenehanja delodajalca, moramo ob izračunu odpravnine za nedoločen čas upoštevati, da pripada delavcu odpravnina v višini vsaj:

  • 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 1 leto, pa vse do 10 let,
  • 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 10 let, pa vse do 20 let,
  • 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 20 let.

Izračun odpravnine za nedoločen čas

e-izvršba

E-izvršba: hitreje do izterjave in poplačila dolgov

E-izvršba je sodoben digitaliziran postopek izterjave dolgov, ki je hiter in bolj enostaven od utečenega in zamudnega procesa v uradnih institucijah, saj odpade vrsta administrativnih postopkov. Pri njem državljan, ki je upnik, na portalu e-sodstva izpolni ustrezne uradne obrazce, s katerimi poda sodišču predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, prek katere želi po sodni poti izterjati od dolžnika dolg ali druge obveznosti. E-izvršba je inovativna aplikacija, ki uporabnikom prinaša številne prednosti in koristi.

Strokovni nasvet in pomoč sta pri pravnih zadevah vedno dobrodošla in nujna, posebej pri tako delikatnih zapletih, kot so dolžniško-upniška razmerja. Pri Converti nudimo strankam učinkovito pravno podporo ter pomoč in že deset let s strokovnim znanjem uspešno vodimo postopke izvršb.

e-izvršba

V okviru digitalne preobrazbe je mogoče vložiti e-izvršbo na podlagi verodostojne listine

V času globalne digitalizacije družbe, gospodarstva in vseh dejavnikov sodobnega poslovanja si ne gre več zamišljati delovanja katerekoli institucije brez koraka v to smer. Digitalna preobrazba je naš dolgoročni cilj in Slovenija je sprejela strategijo digitalne preobrazbe države do leta 2030, pri tem pa se je priključila vsesplošnemu prizadevanju za digitalizacijo v celotni Evropi. Ta prinaša ljudem opolnomočenje in blaginjo ter zagotavlja razvoj in napredek na vseh področjih. Gospodarstvo postaja z digitalnimi tehnologijami učinkovitejše in naprednejše, veliki koraki se s tem delajo tudi na področju družbenega razvoja.

V ta namen imamo ministrstvo za digitalizacijo, ki prebivalce na različne načine spodbuja k pridobivanju digitalnih veščin, saj te postajajo nujne za delovanje v družbi in poslovnem svetu. Digitalizacija namreč posega v vse pore življenja, ne le v poslovni svet, ampak tudi v šolstvo, zdravstvo, sodstvo in drugam, in seveda se tudi vse več uradnih postopkov, namenjenih državljanom, v javni upravi digitalizira. Tako sodstvo na svojem spletnem portalu omogoča vložitev izvršbe na podlagi verodostojne listine in s tem mogoče zdaj na inovativen način izterjavo dolga po sodni poti vložiti prek spleta.

E-izvršba: postopek ni zapleten

Da zmore vsak državljan z digitalnim potrdilom vložiti e-izvršbo, postopek ne sme biti nepregleden, zapleten in zamuden. Za izpolnitev obrazca je zahtevanih sedem korakov, ki jim je treba natančno slediti in vam jih bomo tukaj pobližje predstavili.

Najprej vstopite na spletni portal e-sodstvo in na tem portalu poiščite alinejo »Prijavi se kot registriran uporabnik« ter kliknite nanjo. Najverjetneje še niste prijavljeni v ta sistem, zato se morate registrirati, kar storite tako, da kliknete na vrstico »Prijavi se kot registriran uporabnik«, nato pa na vrstico »Nov uporabnik«. V teh prvih treh korakih se prijavite v sistem, nato pa lahko začnete izbirati želene vsebine.

Kliknite na vrstico Izberi e-opravila kot registriran uporabnik, in ko se vam stran odpre in ponudi različne izbire, kliknete na eIzvršba. V nadaljevanju se vam na zaslonu pokažejo predlogi in kliknete na tistega s številko 011 – Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V zadnjem, sedmem koraku se vam odpre obrazec za vložitev tega predloga. V vsako vrstico natančno vnesite zahtevane podatke o izvršilnem naslovu, dolžniku itd.. Po izpolnitvi tega obrazca morate še plačati sodno takso v roku osmih dni in s tem je uradno podan predlog za e-izvršbo, postopek pa z vaše strani zaključen. Če je izterjava dolga uspešna, dobite sodno takso povrnjeno.

izvršba na podlagi verodostojne listine

Kaj vse spada pod verodostojne listine

Predlog za izterjavo dolga po sodni poti, ki se odda prek portala e-sodstvo, mora temeljiti na verodostojnih listinah. Katere so te listine, povsem jasno določa 23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju. Med te listine se prištevajo: fakture – to so računi in obračuni obresti, menice (vrednostni papirji) in čeki, javne listine, izpisek iz poslovnih knjig, ki ga je overila odgovorna oseba, listine, ki imajo na podlagi posebnih predpisov naravo javne listine, po zakonu overjene zasebne listine in pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja, če gre v postopku za izterjavo plače ali povračila za malico ali prevoz.

Vložitev e-izvršbe na podlagi verodostojne listine ima za vse uporabnike številne prednosti

Inovativna digitalna pot za izterjavo dolgov po sodni poti je veliko hitrejša in enostavnejša od izpeljave tega procesa z obiskovanjem uradov in pooblaščenih oseb, upnik pa tako pride hitreje do poplačila. Zahtevan obrazec lahko izpolnite povsem samostojno, prihranite čas za čakanje v vrstah pred okenci. In ne nazadnje je tak postopek tudi čustveno veliko manj zahteven, saj gre pri izterjavi dolgov za stresno in neprijetno zadevo. Pri digitalni obliki vložitve zahtevka vam ni treba nikomur ničesar razlagati, vse je opravljeno diskretno in hitro, podatki pa so zaščiteni.

Poleg tega je tak način veliko preglednejši, saj imajo uporabniki prek spletnega portala vpogled v potek izvršilnega postopka, ne nazadnje pa so s tem tudi razbremenjena sodišča. Ker gre pri izterjavi dolgov za zelo občutljivo pravno zadevo, je za učinkovito izpeljavo procesa zelo koristno pridobiti še dodatne nasvete, ki vam jih podamo z vso strokovnostjo in prijaznostjo ter vam zagotovimo uspešno izterjavo vseh dolgov.

izvršba postopek

nadomestilo za brezposelne

Kaj je nadomestilo za brezposelne in kako nanj vpliva odpravnina?

Nadomestilo za brezposelne je eden izmed socialnih transferjev za primer izgube plače oziroma dohodka iz samozaposlitve. Glede na to, bi lahko predpostavili, da je do nadomestila za brezposelne upravičen vsakdo, ki ostane brez dela. Vendar to ne drži. Za pridobitev denarnega nadomestila za brezposelnost mora posameznik izpolnjevati zakonsko določene pogoje. Med te pogoje štejemo zlasti dejstvo, da je bil posameznik pred izgubo dela določeno obdobje zavarovan, poleg tega pa ne sme postati brezposeln po lastni krivdi ali volji.

Podlago za to, komu nadomestilo za brezposelne pripada, najdemo v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), ki določa, kdaj posamezniku pripada nadomestilo za brezposelne, v kakšnem znesku in koliko časa se nadomestilo posamezniku izplačuje.

Odpravnina nadomestilo za brezposelnost

Nadomestilo za brezposelne

Do denarnega nadomestila za brezposelnost je posameznik upravičen:

  • če je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za brezposelnost najmanj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih;
  • če je mlajši od 30 let in pred nastankom brezposelnosti zavarovan najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih;
  • če so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti (izjema so osebe, ki so bile v zavarovanje vključene na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo pa prispevkov ni plačal);
  • če je bil brezposeln in mu delovno razmerje ni prenehalo po njegovi krivdi ali volji ter izpolnjuje druge, z zakonom določene pogoje ter se prijavi pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.

Odpravnina in nadomestilo za brezposelnost

Odpravnina in nadomestilo za brezposelnost gresta pogosto z roko v roki

Poleg denarnega nadomestila za brezposelnost pa je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi skoraj vedno govora tudi o odpravnini. Tudi do odpravnine ni upravičen vsakdo, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi. Odpravnina se izplačuje v primeru, ko je delodajalec delavcu redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti.

Denarno nadomestilo za brezposelnost

Odpravnina nadomestilo za brezposelnost – kako se izračuna denarno nadomestilo za brezposelnost?

Odpravnina in nadomestilo za brezposelnost gresta velikokrat z roko v roki, saj ob nekaterih izpolnjenih pogojih delavcu pripadata oba prejemka skupaj. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi odpravnina in nadomestilo za brezposelnost delavcu omogočita minimalno socialno varnost oz. predstavljata dohodek, ki v določeni meri nadomešča plačo in delavcu omogoča enostavnejši prehod iz ene zaposlitve v drugo.

Tako višina odpravnine kot tudi višina nadomestila za brezposelne se izračunata na osnovi mesečne plače. Pri izračunu odpravnine se upoštevajo zadnji trije meseci, pri izračunu nadomestila za brezposelnost pa se upošteva obdobje osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.

Nadomestilo za brezposelne

Odpoved iz krivdnih razlogov

Odpoved iz krivdnih razlogov – kaj pravi zakon o delovnih razmerjih

Odpoved iz krivdnih razlogov oz. bolj pravilno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je ena izmed oblik redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

Zakon o delovnih razmerjih v 89. členu poleg odpovedi iz krivdnih razlogov določa še ostale odpovedne razloge za redno odpoved, ki so: poslovni razlog, razlog nesposobnosti, nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in neuspešno opravljeno poskusno delo.

Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog izmed zg. naštetih, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved mora delodajalec podati v pisni obliki in obrazložiti dejanski razlog za odpoved. Pri odpovedi iz krivdnih razlogov gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero je značilno prenehanje delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, ker pa gre za krivdno odpoved, delavec do odpravnine iz krivdnih razlogov ni upravičen.

Odpoved iz krivdnih razlogov

Odpoved iz krivdnih razlogov – rok za podajo

Zakon o delovnih razmerjih v šestem odstavku 89. člena določa tudi rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved iz krivdnih razlogov. Delodajalec mora podati odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega – krivdnega razloga.

V primeru, da bi imel krivdni razlog znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved, in za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon.

Za odpoved iz krivdnih razlogov sta tako predpisana subjektivni in objektivni rok. Če delodajalec odpovedi ne poda pravočasno, izgubi pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga, za katerega je pretekel z zakonom določen rok.

Odpravnina v primeru iz krivdnih razlogov

Kaj pomeni odpoved iz krivdnih razlogov?

Krivdni razlog je eden izmed odpovednih razlogov za redno odpoved, ki jih Zakon o delovnih razmerjih določa v 89. členu. V tretji alineji prvega odstavka tega člena je določeno, da gre za krivdni razlog tedaj, ko je prišlo do kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V primeru posebej hudih kršitev pa bi delavec lahko prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Zakon sicer ne določa, kakšna krivda delavca mora biti podana za odpoved iz krivdnih razlogov in je zato treba izhajati iz pogodbene narave delovnega razmerja, zaradi česar pride v poštev tudi smiselna uporaba splošnih pravil civilnega prava iz Obligacijskega zakonika v delu, ki ureja kršitev pogodb. Za razliko od redne odpovedi iz krivdnega razloga je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v 110. členu določeno, da je poleg hude kršitve obveznosti pomembno to, da je delavec huje kršil obveznosti naklepoma ali iz hude malomarnosti.

Odpravnina iz krivdnih razlogov

Obveznost delodajalca pred odpovedjo

Zakon o delovnih razmerjih v 85. členu določa obveznosti, ki jih ima delodajalec preden poda odpoved delavcu. Pred redno odpovedjo iz krivdnih razlogov mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih.

Že iz tega izhaja, da redna odpoved ni mogoča za prvo delavčevo kršitev, temveč le, če je bil delavec za neko kršitev že pisno opozorjen, nato pa je spet kršil svoje obveznosti. Delodajalec lahko pisno opozorilo pošlje tudi po elektronski pošti na naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Poleg tega mora pred odpovedjo delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči (slednje se v sodni praksi razlaga zelo restriktivno).

Zakon o delovnih razmerjih

Odpravnina pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Odpravnina je v Zakonu o delovnih razmerjih natančneje urejena v 108. členu. Ta določa, da je delavec, ki prejme odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, upravičen do odpravnine. Osnovo za izračun predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Odpravnino mora delodajalec, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, izplačati delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved iz krivdnih razlogov

Ali je delavec pri odpovedi iz krivdnih razlogov upravičen do odpravnine?

Navedeni 108. člen Zakona o delovnih razmerjih ne ureja odpravnine iz krivdnih razlogov (pravilneje odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov), saj veljavna zakonodaja omogoča izplačilo odpravnine delavcu, ki mu je bila podana redna odpoved, ki ni bila iz krivdnega razloga.

Delavec torej odpravnine v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov ne bo deležen. Tudi v primeru, ko delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delavec ne bo upravičen do odpravnine. Iz krivdnih razlogov prejeta redna odpoved ima tudi najkrajši odpovedni rok, saj je do odpovedi prišlo zaradi delavčevih kršitev delovnih obveznosti.

V primeru odpovedi iz krivdnih razlogov odpovedni rok ni odvisen od delavčeve dobe zaposlitve pri delodajalcu.

Zaposlitev za polovični delovni čas

Zaposlitev za polovični delovni čas je redna zaposlitev 4 ure.

Zaposlitev za polovični delovni čas ali pa zaposlitev za polni delovni čas sta najbrž želji vsakega posameznika, ki išče delo. A z izzivi pri iskanju zaposlitve se ne soočajo le bodoči delojemalci, pač pa predvsem delodajalci, ki so venomer na lovu za dobrim kadrom. Slednji mora imeti ne le ustrezne kompetence in znanja, pač pa predvsem primeren odnos do dela, prav tako pa se mora ujeti z dinamiko podjetja in obstoječo ekipo.

Ker imajo delodajalci včasih težave pri iskanju in jim iskanje kadra ter zaposlitveni razgovori vzamejo preveč časa, se vse več podjetij odloča za agencijo za kadre. Slednja poskrbi ne le za iskanje in selekcijo bodočega kadra, pač pa tudi za ujemanje s samo kulturo podjetja in prvi stik z le-tem.

Najsi gre za zaposlitev za polovični delovni čas, za polni delovni čas ali pa za zaposlovanje tujcev v Sloveniji. Agencija Dekra vam priskoči na pomoč vedno, ko jo potrebujete in namesto vas poišče usposobljen in ustrezen kader.

Zaposlitveni razgovor

Zaposlitev za polovični delovni čas 4 ure in zaposlitev za polni delovni čas

Ko govorimo o zaposlitvi, razlikujemo med različnimi vrstami in oblikami le-te. Najprej sta tu zaposlitev za določen in za nedoločen čas. Sploh na začetku delovnega razmerja načeloma velja, da mora vsak novo zaposleni opraviti poskusno dobo, ki lahko znaša od enega do šest mesecev.

Po preteku poskusne dobe se pogodba za delo podaljša, in sicer v pogodbo za določen čas – običajno enega leta – ali pa v pogodbo za nedoločen čas. Potem pa je tu še razlikovanje med zaposlitvijo za polni in zaposlitvijo za polovični delovni čas. Če prva znaša 40 ur na teden, potem je druga sklenjena za krajši, tj. polovični delovni čas, ki znaša okoli 20 ur na teden.

V obeh primerih je postopek zaposlovanja enak: kandidat se na delovno mesto prijavi, čemur sledi zaposlitveni razgovor z agencijo za kadre, nato pa še neposredno z delodajalcem. Obveznosti in pravice delojemalca sta tako pri eni, kot tudi pri drugo vrsti zaposlitve enaki, razlika pa je le v delovnem času.

Agencija za kadre

Vrste zaposlitve in dolžnosti delojemalca

Pred iskanjem samega kadra delodajalec določi obliko, vrsto in trajanje zaposlitve. Agencija za kadre v skladu s tem nato prične s postopkom iskanja kadra, selekcijo in zaposlitvenimi razgovori s potencialnimi kandidati.

Ob sklenitvi pogodbi se morata oba – tako delodajalec kot delojemalec – zavedati svojih pravic in dolžnosti. V kolikor gre za zaposlitev za polovični delovni čas, tj. za zaposlitev 4 ure, je delojemalec dolžen opravljati svoje delo po 4 ure na dan, kar znaša 20 ur tedensko. Pri tem delavcu pripada 15-minutni odmor in povračilo stroškov za malico. Prav tako delojemalcu v tem primeru pripada povrnitev polne vrednosti obveznega prevoda in seveda polni dopust.

Če delavec dela manj kot 4 ure dnevno, pa pravice do odmora nima, prav tako pa je upravičen le do 12 dni minimalnega dopusta. Vse podrobnosti se načelom dorečejo tudi na zaposlitvenem razgovoru, ki običajno vključuje tudi usklajevanje glede mesečne plače. Slednja je seveda odvisna od panoge, prav tako pa od vrste zaposlitve in nenazadnje predhodnih izkušenj in znanj samega kandidata.

Zaposlitev 4 ure

Agencija za kadre in zaposlitveni razgovor

Marsikateri delodajalec si ne želi sam iskati kadra, pač pa to nalogo raje prepusti izkušeni agenciji za kadre. V podjetju Dekra imamo na tem področju večletne izkušnje, pri čemer izpeljemo celoten selekcijski postopek, ki zajema iskanje in izbiro kadra.

Ne glede na to, ali gre za zaposlitev za polovični delovni čas, polni delovni čas ali pa za zaposlovanje tujcev v Sloveniji, celotno delo namesto vas opravimo mi. Čeprav si večina delodajalcev želi zaposlenih za polni delovni čas, pa je zadnje čase v porastu tudi zaposlitev 4 ure.

Pri slednji tako delojemalec dela 20 ur tedensko, razlogi za takšno odločitev delodajalca pa so lahko različni. Lahko gre za dejansko potrebo po zgolj skrajšanem delovnem času ali pa za željo po večji učinkovitosti zaposlenih. Ne glede na dolžino delovnega časa, pa so pravice in dolžnosti zaposlenega enake.

Tudi pri zaposlitvi 4 ure ima delavec na primer pravico do letnega dopusta, povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela, pravico do povračila stroškov za prehrano… Enako velja, ko gre za zaposlovanje tujcev v Sloveniji.

Zaposlovanje tujcev v Sloveniji in njihove pravice

Pri zaposlovanju tujcev v Sloveniji je potrebna pozornost pri tem, iz katere države potencialni delojemalec prihaja. Za tujce, ki prihajajo iz držav Evropske Unije ni posebnih omejitev, drugače pa je pri tistih delojemalcih, ki prihajajo iz držav, ki se ne nahajajo v Evropski Uniji.

Slednje velja za državljane Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in nekaterih drugih držav. Pri tem je potrebno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, vse pa je odvisno od tega, za katero delovno panogo gre, pogosto pa pomembno vlogo igrata tudi sam status in dosežena izobrazba zaposlenega. Pri tem vam agencija za kadre priskoči na pomoč in sproži postopek za pridobitev dovoljenja.

dedovanje avtomobila

Dedovanje nepremičnine, zaščitene kmetije in avtomobila

Dedovanje nepremičnine ni nič drugačno kot dedovanje avtomobila ali drugih premičnin. Tako pri dedovanju nepremičnine kot tudi pri dedovanju avtomobila se upošteva volja zapustnika, če pa te ni, bomo upoštevali zakonsko določene dedne rede. Kljub vsemu pa na nekaj posebnosti naletimo pri dedovanju kmetij – predvsem zaščitenih.

Kaj so dedni redi in zakaj so za dedovanje nepremičnine tako zelo pomembni? Kaj pa dedovanje avtomobila?

Pri dedovanju nepremičnine, pa tudi pri dedovanju avtomobila, drugih premičnin in celo pravic, gre za postopek, v katerem zapuščina iz umrlega preide na njegove potomce. Lastnina z zapustnika na njegove potomce lahko preide na podlagi oporoke, ki jo je zapustnik zapisal, če pa te ni, je neveljavna ali morda uničena, pa zapuščina preide na podlagi zakona, ki zapustnike deli v tri dedne rede.

V prvem dednem redu pokojnikovo zapuščino dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec, ki dedujejo po enakih delih. Če pokojnik ni imel potomcev, se dedovanje prestavi v drugi dedni red, kjer zapuščino dedujejo njegovi starši in njegov zakonec. Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec oz. zunajzakonski partner pa deduje drugo polovico zapuščine.

Če pokojnik ni imel zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, bodo celotno zapuščino podedovali starši, ki si jo razdelijo po enakih delih. Če pokojnik tudi staršev nima več, se deduje po tretjem dednem redu, kjer dedujejo dedi in babice pokojnika.  V tem primeru eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih.

Kaj lahko naredi posameznik pri dedovanju nepremičnine, če ga zapustnik v oporoki ni omenil

Tudi pri dedovanju nepremičnine ne moremo mimo nujnega deleža. Nujni delež je institut dednega prava, ki ščiti najožje zapustnikove potomce pred prezrtjem. Če je zapustnik katerega izmed dedičev v oporoki spregledal, lahko le-ta uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža, ki tudi pri dedovanju nepremičnine znaša:

  • 1/2 zakonskega deleža za otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja ter
  • 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice, brate in sestre.

Pri dedovanju kmetije pa se lahko nekoliko zaplete

Nekoliko zahtevnejše kot je področje dedovanja nepremičnine, pa je področje dedovanja kmetij v Sloveniji – predvsem zaščitenih. Dedovanje kmetij je urejeno v posebnem zakonu, ki omejuje prosto razpolaganje z nepremičninami. Razlog, zakaj je dedovanje kmetij urejeno posebej, je, da želi država preprečiti drobljenje kmetij in si prizadeva za krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.

Kaj zaščitena kmetija sploh je in kaj še lahko obsega?

Da bi do dobra spoznali postopek dedovanje zaščitene kmetije (in s tem tudi dedovanja nepremičnine, ki kmetiji pripada), moramo najprej vedeti, kaj zaščitena kmetija sploh je. Zaščitena kmetija je opredeljena kot kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe oz. solasti ali skupni lasti zakonskega para ali enega od staršev in otroka ali posvojenca oz. njegovega potomca. Zaščitena kmetija mora obsegati najmanj pet hektarjev (ha), hkrati pa ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.

Pod zaščiteno kmetijo v bistvu sodijo (kot že samo ime pove) kmetijska zemljišča, poleg njih pa tudi gozdna zemljišča, stanovanjska in gospodarska poslopja kmetije, vsi stroji in živali na kmetiji ter vse pravice.

Dedovanje kmetije dedovanje zaščitene kmetije, se nekoliko razlikuje glede na situacijo

dedovanje nepremičnine

Dedovanje kmetije se razlikuje glede na to ali je dedič podedovano podedoval na podlagi oporoke ali na podlagi zakona.

Dedovanje nepremičnine – dedovanje na podlagi zakona

Če pokojnik ni zapustil oporoke in z naslova zakona izhaja, da je potencialnih dedičev, ki bi kmetijo lahko podedovali, več, deduje tisti, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. Seveda se lahko zgodi tudi, da do sporazuma ne pride. V tem primeru imajo pri dedovanju prednost zakonec pokojnika in njegovi potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske dejavnosti. Če je kmetija že v lasti oz. solasti zakonskega para, kmetijo deduje preživeli zakonec. Zgodi se lahko tudi, da je kmetija v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca. V tem primeru je dedič preživeli solastnik.

Seveda pa lahko v praksi naletimo tudi na primer, ko ni dediča, ki bi izpolnjeval po zakonu določene pogoje. V takšnem primeru se zaščitena kmetija lahko razdeli, kot če ne bi bila zaščitena, s tem pa je nekoliko enostavneje tudi dedovanje nepremičnine, ki kmetiji pripada.

Dediči, ki zaščitene kmetije ne podedujejo, dedujejo denarno vrednost deleža, ki bi jim sicer pripadal. To v praksi pomeni, da so ti dediči upravičeni do izplačila. Izplačati jim ga mora dedič, ki je podedoval kmetijo v določenem roku. Praviloma ta rok znaša pet let, izjemoma pa je lahko tudi daljši.

Dedovanje v primeru oporoke

Tudi če zapustnik zapiše oporoko, lahko kmetijo načeloma zapusti le enemu dediču, zato se v primeru zaščitene kmetije dedovanje nepremičnine ne spremeni zelo, če celotno situacijo primerjamo z dedovanjem zaščitene kmetije po zakonu. Izjemoma lahko zapustnik zaščiteno kmetijo sicer zapusti več dedičem: zakoncema ali enemu staršu in otroku s tem, da se kmetija ob tem ne sme deliti po fizičnih delih. V primeru, ko oporočitelj razpolaga z oporoko v nasprotju z zakonom, pride do dedovanja na podlagi zakona.

 

dedovanje kmetije

delo od doma

Delo od doma in prednosti zaposlitve za polovični delovni čas

Delo od doma je bilo pred pandemijo skorajda nepredstavljivo. Nato se je življenje ustavilo in podjetja so bila primorana najti nove rešitve – tudi s pomočjo kadrovskih agencij. Delo od doma in zaposlitev za polovični delovni čas sta tako postala nekaj vsakdanjega, prenekatera podjetja pa so hitro sprejela prednosti, ki jih tak način dela prinaša. Medtem, ko so se zaposleni odrekli zamudni vožnji ter vzpostavili ravnovesje med zasebnim življenjem in službo, so za podjetja prednosti malce drugačne.

Mnoge raziskave so namreč pokazale, da delo iz domačega kavča poskrbi za večje zadovoljstvo, kar vpliva na manj bolniške odsotnosti ter znižanje organizacijskih stroškov. Zadovoljstvo je ključnega pomena, saj poskrbi za večjo zavzetost in motiviranost. Ste vedeli, da delo iz udobja doma in zaposlitev (4 ure) za polovični delovni čas izboljšata učinkovitost in produktivnost?

kadrovska agencija

Zakaj so delavci, ki delajo od doma bolj produktivni?

Delo od doma je na presenečenje premnogih šefov poskrbelo za večjo produktivnost. Čeprav delo na daljavo precej spremeni urnik, način dela in prostor prinašata manj prekinitev, stresa in motenj. Delavci so s takšnim načinom pridobili svobodo pri:

  • Pripravi in strukturi dneva

To pomeni, da so svoj dan organizirali glede na svojo produktivnost in ne na delovni čas. Nismo vsi jutranji ljudje in določeni so produktivnejši šele po 12. uri. Namesto, da bi zapravljali čas in s težavo opravili delo do 12. ure, se delovni čas preprosto spremeni. S tem se dokonča več nalog in zadolžitev.

  • Načrtovanju sestankov

Bodimo iskreni. Vsi smo že sedeli na sestanku, ki bi brez težav lahko bil zajet v e-mail sporočilu. Delo na daljavo je poenostavilo določene procese. Zaposleni so dobili priložnost, da se na pomemben sestanek pripravijo v miru, podjetja pa preprostejšo organizacijo dela in jasnejša navodila preko e-mailov.

  • Oblikovanju svojega delovnega prostora

Zaposlitev na daljavo dopušča, da si zaposleni delovni prostor uredijo po svojih željah. Čeprav podjetja vse bolj skrbijo za okolje, v katerem se nahajajo delavci, ni nujno, da se v teh prostorih vsi počutijo enako dobro. Nekateri posamezniki so nadvse uspešni v dinamičnem okolju, obkroženi s številnimi sodelavci. Drugi se najbolje osredotočijo v mirnem okolju, brez motenj. Takšna ureditev dela poskrbi, da si lahko vsak zaposleni uredi svoje okolje tako, da je zanj najbolj udobno in učinkovito.

  • Odmorih

Odmori so nekdaj bili čas, ko so sodelavci poklepetali, kaj pojedli in se okrepčali s pijačo. Pri delu od doma pa odmori predstavljajo pomemben čas, ki zaposlenemu omogoča, da se sprosti s predvajanjem najljubše glasbe ali hitrim sprehodom po svežem zraku. Prav tako mu omogočajo boljše ravnovesje med službo in zasebnim življenjem. Gora perila in sesanje tako ne bosta več opravili, ki ga čakata ob prihodu domov, temveč nekaj, kar bo hitro urejeno med kratkim odmorom.

Kadrovska agencija Dekra Zaposlitev d.o.o. in menedžment človeških virov

Kadrovska agencija pomaga podjetjem zapolniti prosta delovna mesta z najustreznejšim kadrom. Seveda pa njihova dejavnost ni zgolj iskanje novega kadra, temveč podjetjem pomagajo tudi pri lažjem opravljanju njihove primarne dejavnosti. Agencijsko delo namreč poleg menedžmenta človeških virov vključuje še:

  • Sklepanje pogodb
  • Urejanje administrativnih, računovodskih in pravnih del
  • Izvajanje programov prezaposlovanja (outplacement)
  • Izvajanje projektov priprave sistemizacije
  • Coachinge vodij
  • Ocenjevanje delovne uspešnosti in nagrajevanja
  • Treninge mehkih veščin
  • Sociometrična testiranja

Poleg vseh zgoraj navedenih dejavnosti pa kadrovska agencija izvaja še ostale projekte in programe s področja upravljanja človeških virov. Ti so za najboljše rezultate posebej prilagojeni potrebam posamezne organizacije. Najem agencije podjetju omogoča stroškovno in časovno učinkovitost ter popolno predanost primarni dejavnosti. S HR agencijo si zagotovi strokoven in zanesljiv kader, ki se bo skladal z vizijo, vrednotami in cilji podjetja.

menedžment človeških virov

Zaposlitev za polovični delovni čas in pravice zaposlenega

Zaposlitev za polovični delovni čas je z delom od doma postala nekaj povsem normalnega. Pogodba za polovični delovni čas je točno to, kar si predstavljate – zaposlitev za 4 ure. Dvajseturni delovnik so včasih opravljali le tisti, ki zaradi določenih omejitev niso mogli oddelati vseh 8 ur, študentje, najstniki in upokojenci. Danes je pogodba za polovični delovni čas nekaj povsem normalnega, saj zaposlenim in delodajalcem omogoča večjo prilagodljivost.

V kolikor dela 4 ure na dan od ponedeljka do petka, zaposlenemu pripada povračilo stroškov za malico ter 15-minutni odmor. Prav tako mu pripada polni dopust ter polna vrednost obveznega prevoza (če dela ne opravlja od doma). Delodajalci lahko s pogodbo za polovični delovni čas najamejo strokovnjake za naloge, za katero ne potrebujejo polnih 8 ur. Najpogosteje so to računovodske ali administrativne storitve. Tudi zaposleni imajo precej koristi od polovičnega delovnega časa. Popolna prilagodljivost delovnega mesta in delo od doma ne prinaša le dodatnega zaslužka, temveč zaposlenemu omogoča:

• Zbiranje delovnih izkušenj
• Vzporedno študiranje
• Delo na zasebnih projektih
• Dobrodelno udejstvovanje
• Pridobitev novih zaposlitvenih možnosti
• Manj stresa ter ohranjanje duševnega in telesnega zdravja
• Dodaten čas za družino in prijatelje
• Prihranek stroškov in časa, porabljenega za prevoz

Seveda pa je takšna zaposlitev po navadi časovno omejena in se po poteku pogodbe zaključi. Možnost je, da se podaljša, a le za obdobje dveh let, nato se mora zaposlitev spremeniti v zaposlitev za nedoločen čas.

zaposlitev 4 ure

Dedovanje nepremičnine

Dedovanje nepremičnine | Nujni delež dedovanja

Dedovanje v Republiki Sloveniji je urejeno z Zakonom o dedovanju (ZD), kolikor drug, specialnejši zakon česa ne ureja drugače, kot je to npr. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki natančneje ureja dedovanje zaščitenih kmetij. Zakon o dedovanju določa, da se lahko deduje stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom.

Državljani RS so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju, prav tako določa tudi, da imajo tuji državljani v RS enake dedne pravice kot državljani RS s pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti. Zakon o dedovanju v 9. členu določa, da zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, razen če se takšna zapuščina prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev.

Zakonito dedovanje

Dedovanje nepremičnine

Do dedovanja nepremičnine lahko pride na podlagi zakonitega dedovanja ali dedovanja na podlagi oporoke. Pri dedovanju nepremičnine gre za prehod lastninske pravice na nepremičnini z zapustnika na dediča na podlagi dedovanja. Če zapustnik ni napravil oporoke, se deduje nepremičnine na podlagi zakonitega dedovanja, ki se izvede tako, da v prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi potomci in zapustnikov zakonec po enakih delih.

V primeru, da ima zapustnik 3 potomce, deduje nepremičnine vsak potomec z deležem do 1/3. Zapustnik pa bi se lahko za časa življenja odločil napraviti oporoko, s katero bi lahko nepremičnine v celoti zapustil le enemu izmed potomcev. V takem primeru bi imela ostala dva otroka pravico uveljavljati nujni delež.

Dedovanje na podlagi zakona poteka po dednih redih, pri čemer dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Če se po zapustniku, ki je državljan RS, deduje nepremičnine, je glede nepremičnega premoženja, ki ga je imel v Sloveniji, izključno pristojno slovensko sodišče.

Dedovanje

Zakonito dedovanje

Če zapustnik za časa svojega življenja ni napravil oporoke, se bo izvedlo zakonito dedovanje. Zakon določa, da osebe dedujejo po dednih redih in sicer se zakonito dedovanje prične s prvim dednim redom, na podlagi katerega najprej dedujejo zapustnikovi potomci in zapustnikov zakonec po enakih delih. V kolikor zapustnik nima potomcev, se izvede dedovanje v drugem dednem redu in sicer zapustnikova starša dedujeta polovico zapuščine po enakih delih, zapustnikov zakonec pa drugo polovico.

Če zapustnik ni imel več zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih. Zakonito dedovanje se konča s tretjim dednim redom, po katerem lahko dedujejo zapustnikovi stari starši (dedi in babice) in njihovi potomci.

Nujni delež in dedovanje

Nujni dediči so dediči, ki imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Ta del zapuščine se imenuje nujni delež. Dedovanje na podlagi nujnega deleža lahko zahtevajo pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. 25. člen ZD določa, da so dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Če je prikrajšan nujni delež zaradi dedovanja po oporoki, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Dedovanje na podlagi oporoke lahko torej spremeni vrstni red dedičev, ki bi drugače dedovali na podlagi zakonitega dedovanja. S preostalim delom zapuščine (izvzeti nujni delež) lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji, zato se ta del zapuščine imenuje razpoložljivi del.

Nujni delež dedovanje

Določanje nujnega deleža

Nujni delež se za vsakega nujnega dediča določa posebej. Del zapuščine, ki ga deduje katerikoli nujni dedič, je manjši kot pri zakonitemu dedovanju. Zakon o dedovanju v 26. členu določa, da znaša nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posamezniku po zakonitem dednem redu.

Oporočno dedovanje

Oporoka je tako kot zakon dedni naslov, na podlagi katerega se lahko izvede dedovanje. Posameznik, ki se je odločil za oporočno dedovanje, mora z oporoko razpolagati s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Oporočitelj je lahko vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti. Če posameznik izgubi sposobnost za razsojanje potem, ko je že napravljena oporoka, to ne vpliva na njeno veljavnost.

Dedovanje nujni delež

 

Page 1 of 2

Powered by WordPress & Theme by Anders Norén